Vzajemni skladi so skupno premoženje več vlagateljev

Vzajemni skladi so skupno premoženje več vlagateljev. Vsi vzajemni skladi se oblikujejo z zbranim premoženjem, upravljalci nato z njim kupujejo različne vrednostne papirje. Izbrani vrednostni papirji so lahko del poslovne politike oziroma ponudbe družbe za upravljanje. Izbirajo se po različnih načelih, skladno z poslovno politiko ter dogajanju na trgu ter njegovi okolici.

Raziščite možnosti vlaganja v 17 vzajemnih skladov pri Triglavu in preverite koliko lahko privarčujete.

Vlaganje v vzajemni sklad je podobno trgovanju na borzi

Vzajemni skladi so lahko alternativa varčevanju na bankah

Vlaganje v vzajemni sklad je podobno trgovanju na borzi

Vrednostni papirji so v primeru vzajemnih skladov izraz s strani strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami. V tem pogledu se vzajemni skladi oziroma vlaganje v sklade loči od individualnega trgovanja z vrednostnimi papirji. Pri individualnem trgovanju z vrednostnimi papirji posameznik sam odloča kaj bo kupil oziroma kaj bo prodal na borzi. Vendar tudi pri individualnem trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi ne gre brez posrednika. Borzni posrednik je oseba, ki investitorju omogoča kupovanje ali prodajo vrednostnih papirjev. Pred tem mora investitor odpreti trgovalni račun.

Z odprtim trgovalnim računom ter ustrezno višino sredstev na njem lahko investitor izvede prvi nakup, v prihodnosti pa se lahko odloči kadarkoli za prodajo. V primerjavi z individualnim trgovanjem na borzi, vzajemni skladi oziroma vlaganje v sklade ali varčevanje v skladih nudijo možnost za večjo razpršenost naložbe ter s tem možnost za zmanjšanje tveganja. Individualno trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi ima načeloma prav tako možnost prodaje ali nakupa večjega števila različnih vrednostnih papirjev ter s tem zmanjšanja tveganja.

Vendar individualni nakup v tem primeru lahko pridobi predvsem večje število različnih vrednostnih papirjev, nima pa možnosti za večje količine posameznih vrednostnih papirjev. To dosežejo vzajemni skladi z večjim številom individualnih nakupov oziroma večjim številom lastnikov ali vlagateljev. Dodatno so vzajemni skladi izbrani vrednostni papirji združeni v celoto ter razdeljeni na enote. Vlagatelj ali lastnik ima zato določeno število enot oziroma delež celote. Individualni vlagatelj pa ima točno določeno število posameznih vrednostnih papirjev, ki jih nato poljubno trži na kapitalskem trgu. Kapitalski trg ponuja veliko možnosti za investitorje, zelo zanimiv dostop do njih nudijo izbrani vzajemni skladi.

Leave a Reply

XHTML: You can use these tags: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>