Beljakovine, rast, razvoj in obnova

Beljakovine skrbijo, da rast organizma , njegova razvoj in obnova, potekajo optimalno.

Optimalna rast organizma se skozi obdobja življenja spreminja. Najbolj intenzivna je v času odraščanja. Spremembe so velike. V mnogih primerih se jih praktično ne zavedamo. Saj imam iz raznih razlogov zamegljene informacije in predstave. Odrasel človek se že z spremembo nekaj kilogramov telesne teže počuti drugače. Vendar je odstotek sprememb v tem primeru bistveno manjši, kot sprememba v dobi odraščanja. Pomisliti vela zgolj na novorojenčka in njegovo težo, ter njegovo težo čez določeno obdobje. Razvoj in obnova sta prav tako pomembni funkciji. Z njimi človek napreduje in obnavlja svoje sposobnosti. Zato ga je potrebno oskrbovati tako, da se vnaša beljakovine. Najbolj pomembno pri tem je, da so beljakovine v prehrani prisotne, ter da jih vnašamo v optimalni količini. Ta je za beljakovine okrog deset procentov, zgornja meja pa dvajset procentov dnevnega vnosa energije. V prehrani so beljakovine pogoste, velikokrat z njimi pretiravamo. Najemo jih v mesu in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih, ter v jajcih. Poleg tega beljakovine vnašamo tudi z živilih rastlinskega izvora. Optimalna prehrana je mnogim izziv. Predvsem se z optimalno prehrano ubadajo športniki ter druge osebe, ki morajo imeti zagotovljeno optimalno prehrano. Športniki imajo hrano zagotovljeno preko strokovnih nasvetov, katere jim nudijo strokovnjaki. Zato njihova prehrana načeloma ni problematična. Večji problem je pri drugi supini. Gre za posameznike, ki imajo težave z predvsem preveliko telesno težo, manjša skupina pa ima težave s premajhno telesno težo. Prevelika telesna teža je bolezen sodobnega časa. Poseben problem je v dejstvu, da se tega zavemo le občasno. Največkrat v delih leta, ko imamo na sebi manj oblačil. Takrat se odvečna telesna teža najbolj pozna in nje najbolj očitna. Vsi bi si v trenutku soočenja radi imeli spremembo na optimalno telesno težo takoj.

Beljakovine so živalskega in rastlinskega izvora.

Prehranski dodatki, dodatki živilom

Prehranski dodatki so kemijski dodatki živilom .

Namen, ki ga prehranski dodatki imajo je, da konzervirajo, zgoščujejo, razredčujejo, obarvajo živil ali mu dodajo aromo. V sodobni živilski industriji so
prehranski dodatki nepogrešljivi. Prehranski dodatki morajo biti na embalaži ustrezno označeni. Navedeni morajo biti vsi prehranski dodatki, ki so bili uporabljeni v proizvodnem procesu živila. Največkrat so prehranski dodatki označeni z črko E ter dodanim trimestnim številom. Označevanje je urejeno tako, da določena vrednost pove za kakšno vrsto prehranskega dodatka gre. Barvila so označena s številko ena na prvem mestu, konzervansi s številko dva na prvem mestu, antioksidanti in regulatorji kislosti s številko tri na prvem mestu, stabilizatorji s številko štiri na prvem mestu, s številko pet na prvem mestu so označena sredstva za uravnavanje pH in sredstva proti strjevanju, s številko šest na prvem mestu so označeni ojačevalci okusa, drugi aditivi pa so označeni z števili od devet na prvem mestu. Z številom deset do petnajst na prvem mestu so označeni novi aditivi. Označevanje prehranskih dodatkov je razvila Evropska gospodarska skupnost za uskladitev zakonodaje in lažje mednarodno trgovanje z živili. Označevanje prehranskih dodatkov z številom E in tri mestno številko uporabljajo tudi Arabske države, Avstralija, Nova Zelandija, Izrael. Vse pogosteje se oznake uporabljajo tudi v Kanadi in deloma ZDA. Vpliv na človeško znanje ni še docela pojasnjen, nekatere raziskave so pokazale nevarnost in škodljivost človeškemu organizmu. Prehranski dodatki se delijo v več skupin. Skupine v katere se delijo prehranski dodatki so sladila, konservanti, kisline, stabilizatorji, ojačevalci okusa, barvila, sredstva za vzhajanje, antioksidanti, sredstva proti penjenju, sredstev za ohranjanje sipkosti in uravnavanje kislosti.
Previdnost pri uporabi prehranskih dodatkov ni odveč, dobrodošlo je tudi aktivno informiranje s strani organizacij, ki skrbijo za varnost hrane in zaščito ter zdravje potrošnikov.

Prehranski dodatki so posledica intenzivnega načina pridelave živil ter sodobnih pristopov pridelave živil.