Borelija in njeni značilni znaki

Borelija znaki se lahko pojavijo v različnem časovnem obdobju ter so napad živčevja ter sklepov.

Borelija značilni znaki so prebavne motnje, bruhanje, odpoved nog. Težave za razliko od drugih bolezni, ki jih povzroči ubod okuženega klopa, ne nastopijo takoj. Borelija tipični znaki se pojavijo z zakasnitvijo, saj se prenos vrši preko prehoda skozi notranje organe okuženega klopa. Pri drugih boleznih pa se prenos izvrši takoj ob vbodu, ker se virus nahaja v slinavkah. V tem primeru se prenos izvrši preko izločanja posebnih snovi ob vbodu. To so encimi, zaviralci imunskega odziva, blag anestetik ter zaviralci strjevanja kri. Borelija značilni znaki pa nastopijo kasneje, ker se njene bakterije nahajajo v črevesju okuženega klopa. Največkrat se zato borelija tipični znaki pojavijo en dan po ugrizu okuženega klopa. S tem Borelija značilni znaki kažejo, da se je v telo prenesla hitro množeča se spiralasta bakterija Borrelia burgdorferi. V Sloveniji je Lymska borelioza najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Vsako leto se zabeleži več tisoč primerov obolenja, druge bolezni se pojavijo v nekaj sto primerih okužbe. Lymska borelioza se pojavlja tudi zelo različno pogosto, nihanja so od nekaj sto do nekaj tisoč primerov okužbe. Nihanja predvsem kažejo na bolj ali manj ugodne življenjske pogoje za klope. Največkrat večje število obolelih ali izredno povečanje števila obolelih kaže na tople jesenske dni. Z vztrajanjem višjih temperatur ob prehodu iz poletja v jesen, se klopom podaljša čas za razvoj in napredovanje v višjo razvojno fazo. V primeru manj ugodnih vremenskih pogojev se v eni sezoni klop zgolj enkrat preobrazi oziroma razvije v višjo razvojno fazo. Ob ugodnih vremenskih razmerah se klop lahko preobrazi dvakrat. Kar z drugo besedo pomeni, da je okužen klop dvakrat vbodel gostitelja ter dvakrat prenesel eno od bolezni na gostitelja.

Borelija znaki se kažejo kot kožne spremembe, kot težave s prebavo ali težave s sklepi. Več informacij najdete na strani Znaki lymske borelioze.

Klopni meningitis, virusno obolenje osrednjega živčevja

Klopni meningitis je virusno obolenje osrednjega živčevja.

Dobra vest za klopni meningitis je upad števila obolelih. Nacionalni inštitut že vrsto let beleži število obolelih oseb za eno od možni bolezni, ki so posledica ugriza okuženega klopa. Število obolelih oseb se je pred dvema letoma znižalo na triinšestdeset obolelih, leto pred tem je bilo število obolelih sto dva, pred štirimi leti je bilo število obolelih tristo devet, pred enajstimi leti pa je klopni meningitis prizadel tristo triinsedemdeset oseb. Glede na incidenco je bila v minulih obdobjih Slovenija med najbolj prizadetimi deželami na svetu. Število obolelih oseb, ki jih je prizadel klopni meningitis, se je zmanjšalo predvsem z ustreznejšim načinom življenja, primerno zaščito, repelenti, čim prejšnjo odstranitvijo na človekovo kožo prisesanih klopov ter preventivnim cepljenjem. Ustreznejši način življenja za klopni meningitis pomeni, da se zavedamo nevarnosti ugriza okuženega klopa. Vsak klop ni okužen, tudi vsak okužen klop ne pomeni nujno klopni meningitis ali drugo bolezen. Vendar je kljub temu biti previden, ko se gibljemo na življenjskem okolju klopa. To so območja z visokim odstotkom vlage, podrastjem in drugo vegetacijo. Kdor se giba na takih območjih, naj razmisli o cepljenju. Kako učinkovito je cepivo, govori statistika prizadetih oseb. Primerna zaščita so obleka in obutev v barvah, pri katerih je lahko prepoznati prisotnega klopa. Koristi tudi obleka in obutev z gladko površino. Repelenti so zaščitna sredstva, ki odganjajo klopa. Z njimi se zaščitimo predvsem na obočju stikov oblačil in obutve oziroma stikov posameznih kosov oblačil. Na tem mestu bo klop poiskal prehod do mesta uboda, s čemer tvegamo klopni meningitis. Odstranitev klopa je zahtevna, saj ima klop poseben ustni organ s kaveljčki, ki omogočajo odlično pritrditev. S posebnimi klešči je mogoče klopa učinkovito prijeti in ga odstraniti. Nikakor pa ni dobro poizkusiti odstraniti klopa z raznimi kemikalijami, ker lahko mesto uboda s tem dodatno okužimo.

Klopni meningitis je nevarna bolezen.

https://www.sos-klop.si/klopni-meningitis

Ugriz klopa je mogoč povsod

Ugriz klopa je najbolj verjeten na območju, kjer so vlažni gozdovi ter območja z ustrezno vlago.

Pomembno pa je vedet, da se ugriz klopa lahko zgodi tudi izven teh območji. Najpomembnejše za zajedavca je, da pride do hranjenja s krvjo, ko se nahrani pa potrebuje zgolj ustrezno mesto z dovolj zaščite, ki bo omogočil nadaljnji razvoj. Vsaka razvojna faza potrebuje hranjenje, v nasprotnem primeru je ogroženo življenje zajedavca. Za zaščito je dobro zavedanje nevarnosti na praktično vsakem koraku. Vlago, ustrezno temperaturo in dovolj vegetacije, kjer se lahko zgodi ugriz klopa imamo tudi v drugih okoljih. Zato misliti, da smo izven gozdov in drugih podobnih okolji varni, velja kot račun brez krčmarja. Ker zajedavec išče žrtev, to pomeni človeka ali žival. Človek se veliko giba, v naši bližini so tudi razne domače živali, našteti pa veljajo kot najboljše kandidate za ugriz klopa. Ker se ljudje veliko gibamo, to pomeni, da smo v potencialni nevarnosti, če smo v družbi človeka, ki pride z območja na katerem ima zajedavec najbolj ugoden življenjski prostor. Isto velja za domače živali. V nekaterih primerih se prosto gibajo, kar pomeni tudi območja, kjer je možen ugriz klopa. Poleg tega domače živali velikokrat vozimo na območja, kjer izvajamo profesionalne ali prostočasne aktivnosti. V teh območjih smo neposredno ogroženi. Prenos je torej zelo možen v našem domačem okolju, bodisi, da je zajedavec v njem prisoten ali jih prinesemo iz drugih okoljih. Ko se znajde na teh mestih bo najprej poskrbel mesto za ugriz klopa. Ker obstaja večja nevarnost, kot si predstavljamo, je potrebno razmišljati o učinkoviti zaščit. Najbolj miren spanec nam bo prineslo cepljenje. Poteka v treh fazah, ki trajajo skupaj od pol leta do leto dni. Sledi najprej ponovno cepljenje čez tri leta, ter naslednje v enkratnem odmerku čez pet let.

Ugriz klopa preprečuje učinkovita skrb za preventivo.

http://www.sos-klop.si/

Borelija, spoznajmo klopa

Borelija je bolezen, ki jo prenaša okužen klop .

Bolezen borelija je lahko s številnimi ukrepi preprečena. Učinkoviti ukrepi so odvisni od mnogih dejavnikov. Če govorimo o našem domačem okolju, je lahko učinkovit ukrep sežiganje listja jeseni. Listje je okolje klopa, ki mu nudi možnost preživetja pozimi, spomladi nas na tak način lahko prizadene borelija. Klop se v listje skrije pred zimo oziroma takrat, ko začnejo padati zunanje temperature. Na tla pa pred tem odpade takoj po ugrizu. Listje in podobno okolje si izbere, z namenom, da je zaščiten pred tako temperaturami kot tudi zunanjimi sovražniku. To pa potrebuje, da se po hranjenju na žrtvi, ki traja nekaj dni, lahko razvija do naslednje razvojne faze. Čisto okolje mu preprečuje možnosti za razvoj, saj ne bo našel ustreznega zavetja. Posledično borelija ne bo možna, saj klop brez zavetja zime ne bo preživel. V naravi seveda te možnosti nimamo, tudi povsod tam, kjer je izvajanje podobnih ukrepov, kot doma enostavno nesmisel. Naravno okolje moramo razumeti, kot življenjski prostor klopa. Odrasli klopi se nahajajo na višjih pozicijah, do meter in pol visoko. Nižje razvojne faze pa na nižje ležečih mestih. Kdor dobro opazuje, bo odraslega klopa tudi uzrl, ter s tem preprečil možnost, da borelija nastane. Mesto, kjer najpogosteje preži, ni izbrano zaradi lepega, ampak skrbno in načrtno. Za klopa je najbolj pomembno, da se s tega mesta spusti na žrtev. Potrebuje jo za hranjenje, pri tem pa okužen klop lahko poskrbi za začetno fazo bolezni, kot je borelija. V primeru, da nimamo možnosti opaziti klopa na rastlinah, moramo za pregled poskrbeti takoj, ko se vrnemo iz njegovega življenjskega prostora. Oblačila slečemo in pregledamo, enako obutev. Na obleki in obutvi bomo klopa lahko našli, večja verjetnost pa je na koži.

Borelija je lahko zatrta še preden obstaja kot možnost, učinkov takega ravnanja se velja zavedati.

http://www.sos-klop.si/

Klopni meningitis, okužba osrednjega živčevja

Klopni meningitis pomeni, da je virus klopa prizadel osrednje živčevje .

Klop, ki je povzročil klopni meningitis se je pred tem okužil na gostitelju, preko drugega klopa ali preko okužene samice ob izvalitvi jajčec. Ob tem samica klopa izleže od petsto do pet tisoč jajčec v zemljo, iz njih se razvijejo ličinke, sledijo tri razvojne faze do odraslega klopa. Za klopni meningitis je značilno, da gre za vnetje možganov in hrbtenjače, vnetje zgolj možganov ali zgolj hrbtenjače. Prizadene lahko vse starostne skupine. Znaki so močno povišana telesna temperatura, bruhanje, občutljivost na močno svetlobo, otrdel vrat in podobne znak. Znaki značilni za klopni meningitis nastopijo v času od nekaj ur do nekaj dni, razvoj je prav tako različen značilen čas iz okužbe prav tako lahko nastanejo različne bolezni z tipičnimi posledicami. V najhujših oblikah lahko klopni meningitis povzroči smrt. Vendar je takih primerov k sreči malo. Na območju srednje Evrope države zabeležijo od pol do dva procenta smrtnih primerov. Tretjina obolelih ima posledice, ki jih ne more nikoli v celoti pozdraviti, manjši procent pa doživi trajne ohromitve. Med trajne posledice, ki jih povzroča klopni meningitis sodijo slabo počutje, poslabšan sluh ter utrujenost. Zavedanje o resnosti bolezni je prineslo tudi dobre rezultate, primeri prakse sosednjih dežel kažejo, da so možne tudi izboljšave. Statistika kaže, da je klopni meningitis ob minulo leto prizadel manj ljudi kot v pred vsega nekaj leti, še manj pa kot pred desetletjem. Za to obdobje je značilno, da je trend postopoma padal, s tem je za prihodnost nekaj več upanja po izboljšanju stanja. Boljše stanje, kot kaže statistika, pa bi dosegli predvsem z vključitvijo zdravstva, farmacije, lekarniške dejavnosti ter vseh, ki lahko dajo svoj prispevek.

Klopni meningitis je zato odvisen tudi od prispevka ljudi, ki iz različnih razlogov ne zaupajo cepljenju, se ne ustrezno zavarujejo ter si s tem večajo možnost težav.

Klopni meningitis simptomi, koristni ukrepi

Klopni meningitis simptomi odpravljajo koristni nasveti in učinkoviti ukrepi.

Koristni nasveti so za klopni meningitis simptomi pomembni v smislu preprečevanja težav. Za preprečevanje težav so pomembni tudi učinkoviti ukrepi. Nasvete lahko dobimo preko raznih virov, v času sezone okužb klopov, je informiranje pogosteje na najbolj priljubljenih medijih. Celo leto jih nudijo razne zdravstvene, farmacevtske organizacije ter razne skupine, katerih namen je za klopni meningitis simptomi ozavestiti čim večje število državljanov. Informacije so posebno v zdravstvenih in farmacevtskih virih zelo strokovne, podprte so s številnimi dejstvi. Skupine in posamezniki, katerih namen je ozavestiti čim več ljudi, nudijo informacije, ki imajo veliko osebnih izkušenj. Zato so te lahko celo bolj koristne kot strokovne. Značilnost strokovnih informacij za klopni meningitis simptomi je prisotnost strokovnih izrazov, za katere potrebuje oseba, ki želi biti dobro informirana, velikokrat dodatno razlago. Osebe, ki so klopni meningitis simptomi doživele na svoji koži, pa nudijo informacije, katere so bolj preproste, vendar navadnemu človeku brez posebnih znanj s področja zdravstva, farmacije in drugih strokovnih področji, tudi hitreje razumljive. Z drugo besedo, so bolj učinkovite. Ker živimo v deželi, ki je polna naravnega bogastva, to za klopni meningitis simptomi pomeni tudi večjo možnost težav. Posebno dobro življenjsko okolje so gozdovi ter območja z tekočimi ali stoječimi vodami. Zaščite so zelo različne, edini učinkovit ukrep pa je, da klop ne vbode. V primeru, da do tega pride je potrebno previdno odstranjevanje. Pri tem predvsem ne smemo postopati grobo in nestrokovno. Če postopamo grobo bomo zgolj zakomplicirali odstranjevanje, nestrokovnost pa predstavljajo predvsem nekatera sredstva, ki so lahko agresivna na ranjeno kožo in povzročijo dodatne težave. Kdor tega ni sposoben, naj se raje poišče strokovno pomoč. Trajalo bo sicer nekoliko več časa, oskrba pa bo bistveno bolj kakovostna.

Klopni meningitis simptomi grožnja, ki je preko obsežnih izkušenj in strokovnih znanj, že dodobra prepoznan in odpravljen.

Lymska borelioza, nalezljiva bolezen

Lymska borelioza je nalezljiva bolezen .

Prenašajo jo klop, ki so okuženi, na ljudi. Lymska borelioza ni novost, saj se je pojavila že ped več desetletji, zadnjih trideset let se aktivno spremlja, od leta tisoč devetsto devetdeset je potrebno bolezen prijaviti. Število obolelih je zaskrbljujoče, velja za eno najpogostejših prijavljenih bolezni pri nas. Statistika kaže, da se na letni ravni lymska borelioza pojavi pri nekaj tisočih osebah, število prijavljenih primerov pa narašča, verjetnost okužbe pa je dejansko višja zaradi neprisotnosti bolezenskih znakov pri vseh osebah. Bolezen je razširjena po celem svetu. Lymska borelioza s pojavi ob vbodu klopa, okrog njega se pokaže prepoznavni znak rdečina, ki se žiri navzven na sredi pa postaja svetlejša. Prizadeti ob tem čuti splošno utrujenost, otečene bezgavke, rahlo povišana telesna temperatura in glavobol. Znaki za prizadetega pomenijo, da se mora takoj odpraviti do zdravnika. Lymska borelioza največkrat poteka preko prve in druge faze, možnih pa je tudi več faz. Za prvo fazo je značilna rdečina, največkrat ena sama, redkejši so primeri, ko se pojavi več rdečin. Na sredi rdečina bledi in se širi. V nekaterih primerih izgine sama od sebe, vendar to ni zagotovilo, da bolezen ni napredovala. Druga faza nastopi več mesecev ali celo let po okužbi, prizadene pa telesne organe in sisteme, kot so živčevje, koža, sklepi, oči, srce, koža. Lymska borelioza lahko pusti trajne posledice, ko prizadene tkiva in organe, oboleli posledice se čutijo še dolgo v prihodnost. V celoti izražena bolezen je redek pojav, lahko pa prizadene srce in živčevje, kasneje sklepe, lahko pride do okvar oči, prizadetosti kože ter nevroloških znakih. Večina bolnikov ima izražene le posamezne bolezenske znake. Zdravljenje je največkrat hitro zaradi zgodaj odkritih sprememb na koži, poteka pa preko antibiotikov, ki preprečijo nadaljnji potek bolezni.

Lymska borelioza prizadene v Sloveniji veliko število oseb, zaskrbljujoč je podatek o večanju števila obolelih.

Borelioza, gibanje na prostem

Borelioza pogosteje prizadene osebe, katerim je naravno okolje prostor njihovih aktivnosti.

Osebe, ki jih prizadene borelioza se v naravi gibljejo z namenom opravljanja profesionalnih ali prostočasnih aktivnosti. zato morajo te osebe biti posebej previdne, ter upoštevati pravila preventivnega ravnanja. Preventivno ravnanje zahteva več aktivnosti. Kot prvo moramo vedeti, kje je borelioza najpogostejša oziroma, kje je največ možnosti za njen nastanek. To so travniki, vrtovi, parki, sadovnjaki, vinogradi, gozdovi in na podobnih mestih. Gre za območja, ki so najboljši življenjski prostor klopa. Osebe, katere borelioza največkrat prizadene so rekreativci, gobarji, pohodnik, čebelarji, lovci, nabiralci zelišč in vse druge osebe, ki se veliko gibljejo v naravi. Klop se na te osebe prenese na zelo različne načine. njegov življenjski prostor je zelo odvisen od njegove faze razvoja. Zašito nudijo že ustrezna oblačila, ki preprečujejo prehod klopa od vegetacije na človeka. Zato velja pri gibanju v naravi o možnosti prenosa razmišljati in temu primerno ukrepati. Problem, ki večino ljudi odvrača od preventivnega ukrepanja pri izbiri oblačil in obutve je temperatura in z njo povezano počutje ter udobje. Če smo preveč oblečen, kar pomeni večjo zaščito pred klopom, se potimo, kar posledično pomeni manj udobja. V nekaterih primerih je to praktično nemogoče. Na drugi strani je borelioza lahko bolje preprečena predvsem v hladnejših predelih. V hladnejših predelih smo ljudje največkrat bolj oblečeni, kar tudi pomeni več možnosti, za zaščito pred težavam, katere prinaša borelioza. Teoretično bi bili najbolje zaščiteni tako, da ne bi bilo možnosti prehoda klopa iz rastlin na kožo. Vendar to v pomeni velikokrat nesprejemljivo rešitev. Zato za zaščito obstajajo nekatere boljše in učinkovite možnosti ukrepanja. Ko se nahajamo v naravi, se oblečemo tako, da nam je najbolj udobno. Pri tem pa moram biti previdni. Posebno, ko pridemo domov. Takrat mora slediti temeljit pregled kože.

Borelioza pri tem lahko, preko prepoznavnih znakov, nastopi kasneje.