Prevajanje znanstvenih del

Prevajanje znanstvenih besedil spada v eno izmed najbolj zapletenih vej te dejavnosti. Zavedati se moramo, da mora biti prevajalec strokovnjak na dveh področjih. Prevajanje znanstvenih besedil namreč zahteva podrobno poznavanje področja iz katerega prihaja znanstveno besedilo, po drugi strani pa zahteva takšno prevajanje tudi podrobno poznavanje samega jezika, v katerem je napisano znanstveno delo. Najprej velja poudariti to, da so znanstvena dela polna strokovnih besed. Prevajanje strokovnih besed pa zahteva tudi poznavanje definicij, ki opredeljujejo, kaj te besede sploh pomenijo. Zelo natančno poznavanje strokovnih besed sicer ni nujno, kajti prevajanje lahko poteka tudi, če prevajalec sproti pogleda, kaj določena strokovna beseda pomeni.

Nihče ne more pričakovati, da bo prevajalec tako vešč znanstvenega področja, kot ga je vešč pisec originalnega besedila. Vendar pa popolno nepoznavanje tega področja pomeni, da prevajalec ne more niti ugotoviti, kje najti informacije za najbolj ustrezen prevod strokovne besede. Tako da za kakovostno prevajalstvo znanstvenih del mora prevajalec vsaj poznati osnove tega področja, tako da se lahko orientira, kje iskati informacije takrat, ko mu neka strokovna beseda ali pa določen niz besednih zvez dela preglavice. Najslabše, kar se lahko zgodi, je to, da se prevajanje znanstvenih del izrodi v iskanje približnih prevodov, ki le zasilno ohranjajo izvorni pomen ali pa misel avtorja. Navsezadnje gre za znanstveno delo in zvestoba avtorjevemu delu mora biti popolna, ker je to najvišji nivo pisane besede. Prevajanje znanstvenih del zato zahteva tudi določeno etično odgovornost, saj mora biti prevajalec dovolj pošten, da ko naleti na prevajalski problem, tega ne reši rokohitrsko, ampak poišče pomoč tudi drugje.

Comments are closed.